V času, ko se vsaj v Evropi meje brišejo in je prehod ljudi ter prenos izdelkov in storitev med državami tako intenziven, kot še nikdar prej v zgodovini, je jasno, da dela za kvalitetne prevajalce še dolgo ne bo zmanjkalo. Potrebe po kvalitetnih prevodih so se enormno povečale tudi zaradi skokovitega razvoja informacijskih tehnologij, še posebno svetovnega spleta. Tako je lansko leto po podatkih neodvisnega ameriškega podjetja Common Sense Advisory 20 vodilnih svetovnih podjetij v povprečju doseglo visoko, kar 26,7- odstotno rast prihodkov. Obseg svetovnega trga prevajalskih storitev je bil lani 12,1 milijarde ameriških dolarjev, od tega Evropa zajema 43, ZDA 40, Azija 12 in preostali del sveta 5 odstotkov. Podjetja, ki so se uvrstila na lestvico 25 največjih, obvladujejo 23,7-odstotni svetovni tržni delež. Pri Common Sense Advisory napovedujejo, da bo celotni obseg svetovnega trga jezikovnih storitev do leta 2012 dosegel 24 milijard ameriških dolarjev. Med dejavniki, ki naj bi vplivali na rast povpraševanja, omenjajo povečano izvozno dejavnost ZDA zaradi nizke vrednosti dolarja, vedno večjo jezikovno heterogenost v nekaterih državah in rastočo menjavo med trgi v razvoju. Na lestvico najboljših 25 se je uvrstil tudi češki Skrivanek, ki prek podružnice v Ljubljani deluje tudi na slovenskem trgu. Direktorica Skrivanka v Sloveniji Anita Hostnik, je o položaju na slovenskem trgu jezikovnih storitev dejala: »Deset največjih ponudnikov jezikovnih storitev v Sloveniji obvladuje okoli dve tretjini trga. Rast obsega slovenskega trga je še večja kot v svetovnem merilu, kljub temu pa na njem vlada velika konkurenca. Ena od težav, s katerimi se srečujemo, je, da naročniki izvajalce še prepogosto izbirajo na podlagi najnižje cene in ne toliko kakovosti storitev.«

Skoraj vsa podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s prirejanjem jezikovnih tečajev in drugačnim poučevanjem tujih jezikov - med njimi je tudi najstarejša jezikovna šola pri nas, Berlitz - imajo v svojih promocijskih materialih kot dodatno ponudbo navedeno prevajanje. Nekaterim je to celo temeljna dejavnost. Pomislili bi, da je nekdo, ki tuj jezik pozna dovolj dobro, da ga lahko poučuje, avtomatično tudi dober prevajalec. Vendar to ne drži vedno, saj je prevajanje kot dejavnost tako raznoliko, da en človek, pa naj bo še tako dober poznavalec nekega jezika, ne more obvladovati vseh njegovih odtenkov, smeri in zvrsti. Večja prevajalska podjetja, ki jih je tudi v Sloveniji kar nekaj, imajo zaposlene cele time prevajalcev, ki morajo poleg odličnega poznavanja tujih jezikov strokovno obvladati vsaj še kakšno področje.

Pri Slovencih je znanje angleščine, ki je postala nekakšen uradni spletni jezik, na takšni ravni (vsaj domišljamo si tako), da za razumevanje tujih strani ravno ne potrebujemo prevajalca. Druga pesem pa je, kadar bi želeli svojo spletno stran oziroma izdelke ali storitve predstaviti vesoljnemu svetu. Žal še vedno marsikdo, pa ne le posamezniki, marveč tudi resna podjetja, svoje spletne strani prevaja v tuje jezike sam, amatersko in brez strokovne pomoči, ki jo je seveda treba plačati. Rezultati takšnih domačih prevajalskih delavnic so včasih prav mizerni. Seveda v takšnih primerih ne gre le za blamažo, temveč tudi in predvsem za morebitni poslovni (ne)uspeh.

Kako velike so potrebe po kvalitetnih prevodih v Sloveniji, nam pove že naključno brskanje po spletu. Izbira med podjetji, ki se s tovrstnimi storitvami ukvarjajo, je praktično nepregledna, odločitev za izvajalca pa laiku otežujejo tudi precej različne cene za navidezno identične storitve. Če izvzamemo ponudnike, ki delajo neuradno in za svoje delo ne nudijo nobenega jamstva, bo prav cena storitve bistveno vplivala na odločitev stranke. Ob tem pa ne bi smeli pozabiti, da vsaj v primerih, ko smo vezani na časovne roke in kadar mora biti prevod strokovno ter jezikovno resnično brezhiben, cena ne bi smela biti glavni faktor. Nekateri izvajalci prevajalskih storitev omogočajo, da se celoten postopek od naročila do prejema izdelka izpelje prek spletnih obrazcev. Pri stranki, ki ji čas pomeni denar, bo tak ponudnik konkurenčnejši. Pomembno dejstvo je, da sodoben prevajalski proces zahteva precej tehnične in programske opreme, naj gre za pisno prevajanje ali tolmačenje, kjer pride to morda še bolj do izraza. Večja prevajalska podjetja so tu v prednosti. Navsezadnje tudi pri izbiri prevajalca veljajo enaka pravila kot na drugih področjih. Podjetje z dobrimi priporočili in močnimi referencami ne more biti slabo. Ko pa najdemo prevajalsko podjetje, ki ustreza našim potrebam, je tu še bolj kot na drugih področjih pomembno, da nam prevode dela vedno isto podjetje ali celo ista oseba oziroma skupina. Le na tak način bomo skozi čas ohranili enotno obliko prevodov. Jezik pač nima absolutnih pravil in prevajanje ni eksaktna veda. Niti dva prevajalca nekega besedila ne bosta prevedla identično.

Nujna ekipa različnih strokovnjakov

Zamislimo si hipotetičen primer. Večje trgovsko podjetje je tik pred podpisom pogodbe za uvoz precejšnje količine tehničnih izdelkov, kakršnih na slovenskem trgu še ni bilo. V fazi zbiranja informacij in pogajanj na poslovnem obisku bo nepogrešljiv tolmač, ki poleg jezika tujega poslovnega partnerja solidno pozna tudi tehnologijo ter značilnosti izdelkov, ki so predmet pogajanja. Ko pride do sklenitve mednarodnega posla, bo pogodbe nemogoče skleniti brez prevajalcev, ki poleg vsega drugega odlično poznajo pravo. Tu bodo pomembne tudi najbolj drobne jezikovne zanke in finese, ki lahko usodno vplivajo na pomen pogodbe. Ko bo pravna »papirologija« urejena ter podpisana in izdelki dostavljeni v Slovenijo, jih po naših zakonih ne bo dovoljeno postaviti na trgovske police, če ne bo prav vsak imel navodil za uporabo prevedenih v slovenščino. Deklaracije v domačem jeziku so seveda samoumevne. Ker je v poslovnem svetu bistvenega pomena čas, je jasno, da celotnega omenjenega postopka, tudi če bi znal, ne more opraviti posameznik.

Dnevnik, 12.09.2008,
Vlasta Tifengraber