Nezahtevnost pri izbiri ponudnika: vsak, ki govori tuj jezik, še ni prevajalec

Da besedilo prevedete kar sami ali nekdo, ki se je nekaj let učil tujega jezika, je morda sprejemljivo za prevajanje e-pošte in podobnih manj pomembnih besedil, nikakor pa ne za zahtevnejše projekte, kot so promocijski materiali, spletna stran ali letno poročilo. Zanje je dovolj dober le izkušen prevajalec, ki odlično obvlada oba jezika in se spozna na strokovno področje, ki ga prevaja. Pri prevajanju gre namreč za mnogo več kot le zamenjavanje izrazov v enem jeziku za izraze v drugem. Potrebnega je veliko znanja in truda, da dobimo prevod, ki bo deloval, kot da je bil v že v osnovi napisan v tem jeziku. Odločitev za sodelovanje z uglednim in izkušenim prevajalskim podjetjem je po mnenju Hostnikove korak v pravo smer: »Na Skrivanku kakovost zagotavljamo s prevajalci, ki imajo jezikovno izobrazbo ali so domači govorci tujega jezika. Za sodelovanje z njimi se odločamo na podlagi testnega prevoda, ki je precej zahteven, saj nam to določa standard kakovosti ISO 9001, ki smo ga pridobili leta 2002. Vzdržujemo bazo prevajalcev, med katerimi so številni specializirani le za določeno področje. S tem zagotovimo strokovno ustreznost prevodov, za jezikovno pravilnost pa vsako besedilo na koncu pregleda še lektor, ki mu je jezik, v katerega smo prevajali, materni.«

Ne ujemite se v prekratke časovne roke: dober prevod zahteva svoj čas

Za pisanje besedila ste verjetno porabili kar precej časa, preden ste bili z njim zadovoljni, in enako je tudi s prevodom. Koliko časa zahteva prevod je poleg njegove dolžine odvisno tudi od strokovne zahtevnosti in kakovosti originalnega besedila. In kako ravnati v primeru, ko že vnaprej veste, da se vam bo mudilo? Na Skrivanku svetujejo: »Prevajalcu skušajte pomagati, da se bo na svoje delo čim bolje pripravil: prevod najavite vnaprej in sporočite čim več podatkov o njem, pošljite primer podobnega besedila ali glosar izrazov, če ga imate na voljo.«

Varčevanje pri prevodih se maščuje

Veliko podjetij želi pri prevajalskih storitvah prihraniti, zato svoj prevod zaupajo neizkušenemu prevajalcu ali komu od svojih zaposlenih. Zatekajo se tudi k brezplačnim spletnim prevajalnikom, ki pa pogosto dajo nekakovosten ali celo nesmiseln prevod. »S pretiranim varčevanjem pri prevajalskih storitvah si podjetja ne delajo usluge, saj kakovost besedil močno vpliva na to, kakšno podobo si bodo o njih ustvarili tisti, ki so jim ta besedila namenjena – pomislite le, kako nas razjezijo slabo prevedene deklaracije. Pri zahtevnejših dokumentih, kot je promocijsko gradivo ali letno poročilo, prevajanje v primerjavi s celotnimi izdatki predstavlja relativno majhen strošek. Poleg tega gre za trajnejše dokumente, ki jih bo podjetje dlje časa uporabljalo, zato mora biti cilj res kakovosten prevod – naložba vanj se bo povrnila, saj bo prispeval k poslovnemu ugledu podjetja,« pojasnjujejo na Skrivanku.

Naročilu prevoda posvetite zadosti časa

Za zagotovitev kakovostnega prevoda lahko podjetja veliko storijo že ob naročilu: »Vodji projekta v prevajalskem podjetju pojasnite, komu je besedilo namenjeno in kaj je njegov cilj. Če se nanaša na izdelek, je zelo koristno, da priložite slike, saj so te lahko v veliko pomoč pri pripravi kakovostnega prevoda. Posebej kadar z izbranim prevajalskim podjetjem delate prvič, priložite tudi morebitne glosarje ali primere starejših prevodov in tako zagotovite, da bodo uporabljeni povsem enaki izrazi. V prevod ne pošiljajte nedokončanega besedila, saj z delanjem popravkov največkrat zgubljate na kakovosti, povečuje se možnost napak, poleg tega pa vas to na koncu prav lahko stane več.«

Bodite na voljo za pojasnila: »Dober prevajalec se bo trudil najti kar najboljše izraze in ujeti ton originalnega besedila. Pri tem se mu lahko pojavijo dodatna vprašanja, zato bodite pripravljeni na sodelovanje in že ob naročilu sporočite kontaktno osebo – najbolje avtorja originalnega besedila – na katero se lahko obrne,« opis dobre prakse zaključuje Anita Hostnik.

Dnevnik, 12.09.2008