skip to content

Vodja projektov in prevajalec sta za kakovost ključna

Kaj je naloga vodje projekta v prevajalskem podjetju?
Vodja projekta je povezovalni člen med naročnikom in prevajalcem. Naloga vodje projekta v Skrivanku je, da naročnikom čim bolj poenostavi sodelovanje z nami in jih razbremeni skrbi. Po drugi strani pa je enako pomembna tudi njegova vloga znotraj podjetja. Vodja projekta je tisti, ki komunicira s prevajalcem in mu mora zagotavljati vse potrebne informacije in gradivo za kakovostno opravljen prevod. Obenem mora skrbeti tudi za usklajevanje časovnih rokov med naročnikom in prevajalcem in poskrbeti za to, da so pričakovanja naročnikov izpolnjena.

Kje se začne delo vodje prevajalskih projektov?
Začne se s sprejemom novega projekta, in odločitvijo, kateri od vodij projekta ga bo prevzel. Na Skrivanku se o tem odločamo na podlagi tega, od katerega naročnika prihaja, saj so nekateri naši vodje projektov specializirani na primer samo za naročila EU ali samo za mednarodne projekte. Projektni vodja nato naročniku pripravi predračun z vsemi podrobnostmi, kot so cena, rok dostave, način dostave, plačilni rok in podobno. Temu sledi analiza projekta. Opredeliti je treba, za kakšno vrsto projekta gre, podrobnosti o tem, v katerem formatu naročnik dostavi besedilo in v katerem ga želi prejeti. Določijo se tudi stopnje projekta – lingvistični in tehnični del projekta, ter viri, ki so potrebni za njegovo izvedbo. Poleg človeških virov, torej prevajalcev in lektorjev, je treba razmisliti tudi o potrebnih materialnih virih, kot so računalniška oprema in prevajalska orodja.

Ob tem opisu hitro dobimo občutek, da delo projektnega vodje ni povsem enostavno. Kakšna znanja potrebuje tisti, ki ga želi opravljati?
Naloge prevajalskega vodje so zelo raznolike, zato potrebujemo osebo, ki ima številne sposobnosti, od dobrih komunikacijskih veščin, do natančnosti in temeljitosti pri delu. Bolj zapleten ko je projekt, ki ga vodi, več znanja in sposobnosti potrebuje – na Skrivanku imamo tudi vodje projektov z jezikovno izobrazbo, ki prevajalsko delo zelo dobro poznajo iz lastnih izkušenj. Seveda ni nujno, da projektni vodja sam opravi vse naloge, vendar je bistveno, da razume vse postopke in sestavine projekta in tako določi potrebne človeške in materialne vire za uspešno izvedbo projekta.

Kako se projektni vodja odloča, koliko in katere prevajalce bo vključil v delo?
Projektni vodja pripravi časovni načrt izvedbe projekta. Pri večjih projektih je smiselno vključiti več prevajalskih ekip in razdeliti naloge. Če ponazorim s primerom: za projekt prevajanja na primer enega milijona besed je nespametno zadolžiti le enega prevajalca in čakati 10 mesecev, da bo zaključil, in nato načrtovati še nadaljnjih 5 mesecev, da bo svoje delo opravil še lektor. Projektni vodja na podlagi izračuna, koliko dela je potrebnega, optimizira projektni načrt. Analizira tudi možnosti sovpadanja določenih nalog, tako da projekt teče čim bolj učinkovito. Če na primer 10 prevajalcev dela na projektu tri mesece, ni potrebno čakati do konca, da se začne faza lektoriranja, temveč lahko steče že nekaj tednov po začetku prevajanja.

Na kakšen način vodja projekta posreduje informacije in navodila o delu prevajalcem?
Izkušen vodja prevajalskih projektov tako dobro pozna prevajalski proces, da ve, katere informacije mora pridobiti od naročnika, in kako to storiti. Ko vse potrebne informacije zbere, pa je enako pomembno tudi, kako jih preda prevajalcu, da bo ta lahko opravil svoje delo kar najbolje. Navodila mora posredovati jasno in nedvoumno, da so razumljiva vsem sodelujočim. Preden prevajalci lahko začnejo z delom, mora projektni vodja poskrbeti tudi za različne pripravljalne naloge, kot so pretvorba dokumentov v format, s katerim prevajalci lahko delajo, pridobitev ustreznih glosarjev od naročnikov ali njihova izdelava na podlagi preteklih projektov.

Se delo vodje projekta začasno konča, ko preda naročilu prevajalcu?
Ne, tudi med potekom prevajanja mora vodja projekta skrbeti za nadzor; spremljati mora delo, se pozanimati, ali vse poteka po načrtu ter usklajevati terminološka in tehnična vprašanja med izvajalci in naročnikom. Ob zaključku projekta se mora prepričati, da je bilo vse delo opravljeno v skladu z navodili naročnika in so vse datoteke pripravljene in dostavljene naročniku na dogovorjen način. Na Skrivanku imamo določen tudi način arhiviranja naročil, ki ga je potrebno upoštevati, saj zagotavlja, da se projekti ob morebitni ponovni uporabi brez težav najdejo.

Ob tako številnih nalogah vodje projektov verjetno občasno prihaja tudi do spodrsljajev – kje se največkrat pojavijo?
Pri izkušenih vodjih projektov so spodrsljaji redki, včasih pa se zgodi, da v želji, da bi ustregli naročniku, sprejmejo zelo kratek časovni rok za izvedbo projekta ali pa ne pridobijo vseh informacij, ki jih potrebuje prevajalec. Na Skrivanku skušamo vse morebitne možnosti za tovrstne spodrsljaje zmanjšati tako, da imamo natančno določene vse postopke dela.


Prevajalcu je mogoče pomagati do čim boljšega prevoda

Vodja projektov torej zelo močno vpliva na kakovost storitve, njen osnovni del, prevod, pa je še vedno odvisen od prevajalca. Kaj sploh pomeni prevajati in kako poteka prevajalski proces?
Zmotna poenostavljena predstava o prevajanju je, da gre za zamenjavanje besed v enem jeziku z izrazi v drugem. Prevajanje je seveda veliko bolj zapleteno, lahko bi rekli, da gre za zamenjavo pomenov v enem jeziku s tistimi v drugem, s končnim ciljem, da bo prevedeno besedilo delovalo tako, kot da je že osnovi napisano v tistem jeziku in bo prilagojeno tudi kulturi okolja, iz katerega izhaja jezik. V zadnjem času je z razvojem računalnikov in programske opreme, pa tudi interneta, tudi v prevajalskem procesu prišlo do velikih sprememb, saj je marsikateri del prevajanja s pomočjo računalnikov mogoče narediti hitreje, ceneje ali bolj kakovostno.

Kaj lahko prevajalcu pomaga, da pripravi čim boljši prevod?
Zelo pomembno je, da prevajalec poleg jezika pozna tudi področje, ki ga prevaja. V tem primeru bo končni prevod veliko bolj razumljiv. Veliko si lahko pomaga s predhodnimi besedili, še posebej pri bolj specifičnih in zahtevnih besedilih. Pri nekaterih navidez preprostih in kratkih besedilih, kot je na primer deklaracija ali navodilo za uporabo, pa je zelo pomembno, da prevajalec ve čim več o izdelku, vidi tudi njegove fotografije, embalažo itd. Vse te dodatne informacije namreč zmanjšajo možnost napak in prispevajo k bolj natančnemu in ustreznemu izražanju, zato na Skrivanku vedno spodbujamo naročnike, da nam poleg besedila posredujejo tudi čim več ostalih materialov, ki jih imajo na voljo.


Certifikat ISO zagotavlja stalno kakovost

Na Skrivanku ste za svoje delo že leta 2002 prejeli tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2001. Kdo ta certifikat podeljuje in kaj pomeni?
Skupini Skrivanek je certifikat podelil TÜV CERT iz Nemčije. Odkar smo ga pridobili, ga s pregledi internih revizorjev preverjamo enkrat letno, vsaka tri leta pa ustreznost poslovanja v skladu z ISO preverjajo zunanji revizorji, ki so pooblaščeni predstavniki izdajatelja certifikata. S tem certifikatom našim strankam potrjujemo, da vsi postopki v našem podjetju potekajo po sistemu vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2000, ki smo jih zapisali v posebnem priročniku, in zagotavljajo najboljše možne rezultate našega dela.

Katera področja zajema standard kakovosti?
Zajema 10 področij, tista, ki jih naši naročniki najbolj opazijo, pa so prav gotovo komunikacija, kjer skrbimo, da jih obveščamo o poteku projektov pa tudi o novostih in storitvah, ter projektno vodenje, o katerem sva se pogovarjali na začetku. Poleg tega sta z vidika naročnikov pomembna tudi sistem nadzora kakovosti ter kadrovanje, saj izbira in izobraževanje zaposlenih močno vpliva na to, kakšne so naše storitve. Zato imamo poseben pravilnik, ki določa, katera znanja in sposobnosti morajo imeti zaposleni, in jih v skladu s temi kriteriji tudi zaposlujemo. Motivacija naših zaposlenih temelji na tem, da jim predstavimo njihovo vlogo pri zagotavljanju kakovosti storitev ter jo skupaj z njimi redno spremljamo, prav tako na letni ravni spremljamo tudi zadovoljstvo zaposlenih in jim nudimo dodatna izobraževanja.

Ali obstajajo še kakšni drugi standardi za prevajalske storitve?
Na Skrivanku poleg standarda ISO delujemo tudi v skladu s standardom za prevajanje DIN 2345, ki je standard nemškega inštituta za standardizacijo. Od leta 2006 obstaja tudi standard EN15038, ki je prvi mednarodni standard, izdelan posebej za prevajalske storitve. Pobudnik za oblikovanje tega standarda je bila Evropska zveza združenj prevajalskih podjetij (EUTAC), v Sloveniji pa ga podeljuje Bureau Veritas.

Sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2000 na Skrivanku določa postopke za:
  • poslovne procese

                o prevajanje,

                o tolmačenje in

                o jezikovno šolo

  • komunikacijo s kupci,
  • projektno vodenje,
  • način evidentiranja naročil,
  • nadzor kakovosti,
  • izbiro, sprejem in ocenjevanje prevajalcev in lektorjev,
  • ravnanje s podatki,
  • tehnično opremljenost,
  • izbor dobaviteljev,
  • kadrovanje.
Dnevnik, 19.03.2009